ZAKODIRANO PLANINSTVO, 3. NALOGA
Si pripravljen na 3. nalogo?
Pomlad je že tu. In prve rožice že krasijo travnike in cvetlične grede. Ste vedeli, da je sedaj čas, da posejete prav posebno cvetlico. Njeni cvetki vas bodo razveselili šele naslednje leto.
Tista »ta prava« je k nam prišla iz osrednje Azije. Pri nas jo najdemo v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, v Karavankah, na Snežniku, Ratitovcu, Trnovskem gozdu in v soteski Save.
Najnižje rastišče te prelepe cvetlice je v soteski Save (Zarica) pri Kranju, na nadmorski višini 350 m.
Si vedel, da je njen cvet sestavljen iz več majhnih cevastih koškov, v katerih so cevasti cvetovi rumeno rjave barve. Okoli njih pa so zvezdasto razprostrti beli polsteni podporni listi. To sestavljenko vidimo kot cvet. Opraševalce (prave muhe) privablja z nektarjem, ki vsebuje dišeča eterična olja, hkrati pa tudi snovi, ki jih najdemo v človeškem znoju in povzročajo smrad.
vir: (https://www.slovenskenovice.si/stil/bivanje/po-soteski-zarica-na-robu-mesta-77100)
Naša cvetlica spada v družino nebinovk, v kateri najdemo tudi navadno kamilico, marjetico in celo regrat. Zaradi svoje lepote so jo v Romuniji poimenovali kraljičina roža. Je simbol poguma, drznosti in tudi naklonjenosti. Nabirali so jo v koše in prodajali. Ima tudi zdravilne učinke.
Njena podoba je simbol alpskega prostora. V svojem znaku jo je imelo tudi leta 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Danes pa njena podoba krasi embalažo številnih izdelkov: mleka, masla, čokolade, čevljev, obleke, piva …
Skalica, ki krasi nevestin pas, in mačnice kot poročni šopek (iz fototeke Slovenskega planinskega muzeja)
Belunec za klobukom (iz fototeke Slovenskega planinskega muzeja)
PLANIKA
Planika ima več ljudskih imen, ki poudarjajo njene značilnosti: očnica, skalica, belunec, goličavarica, mačnica, očinec, očino zelišče, pečnica, skalarica, zvezdnica, planinka, edelvajs, srebrna zvezdica …
Leta 1896 je bila prva z zakonom zavarovana rastlina pri nas. Z razcvetom alpskega turizma se je tudi zanimanje za planinsko cvetje razširilo iz znanstvenih krogov na vse večje število gornikov. Izlet v gore brez v dolino prinešene planike za klobukom ali na palici ni bil pravi izlet. Začeli so je celo prodajati. Kmalu je postalo opazno, da je teh privlačnih cvetlic vse manj. Planika je marsikje celo izginila. Največjo škodo je povzročalo ruvanje rož v šopih in s koreninami. Da bi zavarovali ogroženo alpsko rastlinstvo, so začeli po Evropi nastajati prvi alpski botanični vrtovi. Tudi pri nas smo dobili prvi botanični vrt alpskih rastlin (leta 1926).
O njem lahko več prebereš na povezavi.
Tale uganka pa ni bila pretežka, kajne? Upam, da si spoznal kar nekaj zanimivosti o naši očnici. Sedaj pa te vabim, da jo narišeš. Risbico ali fotografijo mi pošlji na moj e-naslov info@planinskimuzej.si.
Motiv iz vpisne knjige (iz arhivske zbirke Slovenskega planinskega muzeja)
Delavnica: Posej svojo planiko!
Planinko: Če bi planiko rad imel na svojem vrtu, ti lahko pošljem njena semena. V muzeju imamo namreč vrečice s semeni gojene planike. Saj veš, ker je prava zavarovana, se ne sme nabirati njenih semen! Naročiš jo lahko na info@planinskimuzej.si. Cena vrečice je en evro.
Za ogled videa, klikni na povezavo.
