Sem član planinske organizacije
Članstvo v planinski organizaciji je vrednota samo po sebi, prostovoljno delovanje pa izraz spoštovanja in poguma.
Zaveden in navdušen planinec je g. Ivan Lampreht, veleposestnik na Kumenu. Ne le da je sam član Podravske podružnice, je dal vpisati za člana tudi svojo gospo soprogo in gospoda sina. Ponosno nosijo vsi trije tudi znak našega društva. Slava jim! (Planinski vestnik, 1906)
Članstvo v planinski organizaciji prinaša številne prednosti, ki članom omogočajo različne oblike gibanja v vseh letnih časih, strokovno vodene športne dejavnosti, spoznavanje in raziskovanje gorskega sveta, družabnost, doživljanje in pestro izražanje o gorskem svetu. Velikega pomena je strokovna gorniška vzgoja, kjer po pestrosti programov izstopa Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije. Planinska organizacija svoje člane usposablja za varno pot v gore.
Iskanje planinskih tovarišev in združevanje ima dolgo tradicijo. Že sredi 19. stoletja so na različnih koncih Evrope začeli ustanavljati prve planinske organizacije. Na Slovenskem se je organizirano planinsko delovanje sprva odvijalo v okviru tujih planinskih organizacij, predvsem Nemško-avstrijskega planinskega društva in Avstrijskega turističnega kluba. Prvo je bilo s svojo Kranjsko sekcijo nestrpno do Slovencev. Zaradi ostrega nacionalizma Nemcev in želje po ohranjanju slovenskega lica slovenskim goram se je kmalu iz domoljubja tudi med Slovenci pojavila potreba po ustanovitvi lastne planinske organizacije. Slednji so se že leta 1872 v Bohinju organizirali v gorskem društvu Triglavski prijatelji, ki velja za prvo slovensko planinsko društvo, vendar je njihova dejavnost zaradi nasprotovanja oblasti kmalu zamrla. Leta 1893 je bilo na pobudo članov društva Pipa ustanovljeno Slovensko planinsko društvo (SPD), ki nepretrgano deluje do danes kot Planinska zveza Slovenije. Njegova temeljna naloga je bila sprva obramba proti potujčevanju in širjenje slovenskega planinskega delovanja. Ustanavljale so se podružnice SPD, gradile koče, napravljale poti. V skupine so se povezovali tudi plezalci, njihov prvi cilj pa je bila sistematična gojitev alpinizma. To sta bila predvsem plezalni klub Dren in Turistovski klub Skala. Po drugi svetovni vojni so bile vse dejavnosti SPD prenesene v »novo« organizacijo, Planinsko zvezo Slovenije. Vanjo so danes povezana planinska, alpinistična in druga društva, ki so se oblikovala iz nekdanjih podružnic ali nastala na novo, ustanovili so jih tudi zamejski Slovenci ter izseljenci in zdomci v tujini.
