Gore puščajo sledi

Naj ostanejo gore vedno svetišče tistih, ki iščejo sonca!

Kakor vsaka umetnost, tako hrani tudi turistika v sebi velik etičen moment. Vsaka umetnost očiščuje in dviga naše čute. Neko nenavadno vzvišeno čuvstvo poje v tvoji duši, ko stojiš na vrhu visoke gore. (Planinski vestnik, 1895)

Gore so s svojo lepoto, nedostopnostjo in veličino od nekdaj navdihovale in vabile  raziskovalce, osvajalce in druge popotnike ter tudi umetnike, ki so do današnjih dni ustvarili izjemno galerijo umetnin s planinsko tematiko. Njihovo pestrost pogojujejo različni odnosi do gora, od strahospoštovanja do mističnih doživljanj, od ekstremnih športnih dosežkov do uživanja ob hoji po naravnem okolju in lepih razgledih. Gonilo kulturnega doživljanja in ustvarjanja pa je človekova ljubezen do gora. Bogata kulturna ustvarjalnost na tem področju sega od klene besede preprostega pastirja do pretanjeno izraženih občutenj največjih umetnikov. Je tudi odsev svojevrstne naravnanosti slovenske duše, ki si v gorah ustvarja svoj duhovni svet in si jih izbira za prostor svojega domoljubja in narodne pripadnosti. Pomembno vlogo pri tem ima Planinski vestnik, naša najstarejša mesečna revija, ki izhaja že od leta 1895.

Odlika planinstva je doživetje gora, ki človeku ostane v spominu in se kot kalejdoskop spominov v različnih oblikah preliva v raznovrstno literaturo od strokovnih do leposlovnih knjig, v likovna dela, glasbo, filme, fotografije … ali v doživeta pripovedovanja v krogu prijateljev.