Hodim po gorskem svetu in ga spoznavam
V gorah smo gostje čudovite, a občutljive narave, ki naj po našem obisku taka tudi ostane.
Radi ruvanja planik je bil kaznovan, menda na Kranjskem prvi, Janez Rekar po domače »Roža in Jaga« iz Mojstrane. Okrajno glavarstvo radovljiško ga je obsodilo na 6 ur zapora. (Planinski vestnik, 1899)
Naravne danosti našega gorskega sveta so posledica dvigovanja gorske verige Alp ob trku Afriške in Evrazijske tektonske plošče. Dvigovanje poteka že več kot 100 milijonov let. Usedline, ki pri nas prevladujejo, so začele nastajati že pred več kot 300 milijoni let južneje od Zemljinega ekvatorja. S premikanjem afriške celinske tektonske plošče so bile potisnjene daleč proti severu do današnje lege. Relief je posledica selektivne erozije raznolike kamninske sestave in tektonske zgradbe Alp. Odporne kamnine gradijo mogočne vrhove in stene. Ob manj odpornih kamninah so nastale globoke ledeniške in rečne doline in soteske ter uravnave s pašniki in gozdovi. Visoki platoji iz apnenca so v milijonih let globoko zakraseli in nastali so visokogorski kraški podi s sistemi kraških jam in z globokimi brezni. V gorah se v studencih, potokih in slapovih začenjajo vodne poti, ki hkrati pomenijo izjemen potencial virov pitne vode.
Vreme v gorah je bistveno bolj spremenljivo kot v dolinah, padavine so pogostejše in intenzivnejše, vetrovi so močnejši, temperature nižje. V visokih gorah pogosto sneži tudi poleti.
Vsaka pot na goro se začne na pisanem travniku in še večkrat v gozdu, ki je najbolj razširjen in naravno ohranjen ekosistem našega gorskega sveta. Zaradi razgibanosti površja in lege na klimatsko zelo zanimivem območju, kjer se hladna in surova celinska (alpska) klima sreča z blago in toplejšo sredozemsko, so naše gore pravi botanični eldorado.
Gore so vse bolj obiskane. Poleg velikih globalnih sprememb in onesnaženja tudi množičnost obiska povzroča zaskrbljujoče okoljske probleme. Urbanizacija in razvoj infrastrukture, problemi prometa, hrupa, onesnaženja voda in odpadkov so tisti, pri katerih tudi planinci lahko kaj storimo. Zato je treba vse obiskovalce gora seznanjati z okoljevarstvenimi načeli in podpreti ukrepe varstva narave. Mednje sodijo predvsem zavarovana območja – parki, ki v sebi nosijo poslanstvo varstva narave. Pomembno vlogo pri tem ima Triglavski narodni park, ki je eden od najstarejših parkov v Alpah in eden največjih naravnih zakladov Slovenije. Namenjen je tako varovanju narave in ohranjanju kulturne krajine kot tudi raziskovanju, izobraževanju in doživljanju narave.
V gorskem svetu vstopamo v najobčutljivejše območje naravnih ekosistemov, ki v svojih nedrjih nudi življenjski prostor mnogim rastlinam in živalim. Spoznati naravo, kulturno krajino in ljudi, ki žive pod gorami, je izjemno doživetje, ob katerem pa moramo upoštevati načela varstva narave.
