Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina
V slovenskih muzejih, raziskovalnih ustanovah, arhivih in medijih se ohranja izjemno bogata dediščina Vlasta Kopača. Njegovo zapuščino danes hranijo in raziskujejo Medobčinski muzej Kamnik, Muzej in galerije mesta Ljubljane – Plečnikova hiša, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Gornjesavski muzej Jesenice – Slovenski planinski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS ter številni inštituti ZRC SAZU in RTV Slovenija ter različni posamezniki in druge institucije, ki skrbijo, da njegovo delo ostaja javno dostopno.
S številnimi dogodki in vsebinami želimo Kopaču povrniti zasluženo mesto v narodovem spominu ter ga celostno predstaviti strokovni in širši javnosti.
V spomin nanj je izšla monografija – zbornik Tiha moč ustvarjanja. Postavili pa smo tudi različne razstave, ki bodo predstavljale njegov enormni ustvarjalni opus.
Organizirani dogodki:
- simpozij o Kopaču in njegovi vlogi pri različnih projektih;
- javna vodstva po njegovih spomenikih, dediščini;
- predavanja in pogovorne večere z ljudmi, ki so Vlasta Kopača osebno poznali, z njim delali in/ali sodelovali
- več projekcij dokumentarnega filma o Vlastu Kopaču, ki osvetljuje njegovo težko življenjsko zgodbo in predstavlja njegova izjemna dela in zasluge
- vodene oglede njegovih spomenikov in različne delavnice.
S skupnim projektom več institucij se vračamo v kraje, kjer je Kopač bival in/ali ustvarjal Bil je neomajna in pokončna osebnost, vizionar, umetnik in varuha dediščine. Zaradi njega je mnogokateri dragocen spomenik, risba, načrt, predmet, pesem, zapis, … sploh preživel čas.Pri pripravi monografije ter spremljajočega programa – razstav (med njimi skupne panojske razstave na Krakovskem nasipu v Ljubljani med 27. julijem in 28. avgustom), vodenj po njegovih spomenikih, predavanj, delavnic in pogovornih večerov.
Dogodki in aktivnosti Slovenskega planinskega muzeja
Spominska vitrina Med skalo in svinčnikom
Kopač je verjel, da alpinizem ni le premagovanje sten, temveč način življenja. Bil je prostor odgovornosti, znanja in skupnosti – prostor etike. Kot arhitekt je razumel prostor v dolini in v gorah; njegovo ustvarjanje in alpinizem sta se prepletala v iskanju ravnotežja med funkcijo, lepoto in človekovo izkušnjo.
