Zakodirano planinstvo – druga rešitev

Petek je dan za rešitev uganke in novo nalogo. Naš skriti svetlobni pojav je strela.
Čestitke vsem, ki ste našli odgovor.

Strela ali »Bogꞌc se krega«

Strele so najmogočnejši svetlobni pojav. V nas vzbujajo mešane občutke, saj jih hkrati občudujemo in se jih bojimo. Pojavijo se v času vročinskih (poleti) ali frontalnih neviht (ob prehodu hladne fronte). Nevihta je vremenski pojav, ki ga poleg strele (bliska in groma) spremljajo tudi hudi nalivi, veter in občasno toča.

Kako nastane strela?

Pogoj za nastanek strele so nevihtni oblaki, ki nastanejo, ko je v zraku dovolj vlage, kondenzacijskih delcev in toplote. Na vroč poletni dan se vroč zrak hitro dviga, vodna para v zraku kondenzira in nastane na milijarde vodnih kapljic in ledenih kristalov. Gibajoče kapljice se zaletavajo med seboj in se pri tem naelektrijo. Pride do ločitve naboja. V spodnjem delu oblaka se zberejo kapljice z negativnim nabojem, v zgornjem pa s pozitivnim. Negativni naboji na dnu oblaka iz površja zemlje v globino odbijejo proste elektrone in površje tal se naelektri pozitivno.

Kadar je električno polje med oblakom in zemljo tako močno, da doseže kritično točko, se elektroni ločijo od atomov in molekul v zraku. Zrak postane prevodnik. Elektroni potujejo proti zemlji, počasni ioni pa proti oblaku. Na poti navzdol prihaja do delnih razelektritev, zato so strele sestavljene iz lomljenih odsekov. Ko je vzpostavljen prevodni kanal do tal, je to tako, kot bi povezali oblak in tla z žico. Elektroni se močno pospešijo in se pri tem zaletavajo v molekule zraka, ki zasvetijo. To vidimo kot blisk. Zrak se takrat v hipu segreje in razširi kot pri eksploziji, kar slišimo kot grom. Zvok potuje počasneje kot svetloba, zato najprej vidimo blisk in šele za njim slišimo grom.

Električno polje v oblaku je močnejše kot med oblakom in zemljo, zato večina strel steče kar znotraj oblaka ali med oblakoma. Na zemljino površino udari le 10 odstotkov vseh strel.

Opozorilna znamenja za strelo so soparno ozračje in kopasti oblaki. Znaki za preplah pa so kopasti oblaki s temnim vznožjem in razcefranimi robovi ter oddaljeno grmenje. Skrajno nevarne so razelektritve v ozračju – Elijev ogenj. Strela najraje udari v izpostavljena mesta in štrleče predmete.

Direktni udar strele v človeka je smrtno nevaren, vendar je človek pogosteje žrtev električnih tokov, ki se od točke udara strele širijo po zemlji na vse strani. Smrtnost zaradi posledic in poškodb, ki jih povzroči udar strele v neposredni bližini, je med 15 in 20 odstotkov. Poškodovanec ima tako precej dobre možnosti, da preživi. Najpogostejša posledica udara strele sta zastoj srca in prenehanje dihanja. Pogoste pa so tudi opekline, okvare živčnega sistema, zlomi kosti, izguba sluha, vida, zmedenost, nezavest, izguba spomina. Medicinska pomoč je nujna tudi, ko oseba nima vidnih poškodb.

Kako blizu je nevihta?

Pravilo 30–30: opozarja na možnost udara strele, kadar je presledek med bliskom, ki ga vidimo, in gromom, ki ga slišimo, manj kot 30 sekund. S turo ne smemo nadaljevati, dokler ne mine 30 minut, odkar smo videli zadnji blisk in slišali zadnji grom.

Strela je za planince posebej nevarna! Ne hodite v gore, če je napovedano slabo vreme! V lepem vremenu je vsak cilj v hribih lažje dosegljiv.

Nekaj nasvetov, če vas slučajno preseneti nevihta v gorah:

Nikar pod osamljeno drevo (v hrast trešči 60-krat pogosteje kot v bukev), ampak v gozd (izogibamo se posameznih dreves in nizkih vej).
Nevarnost je večja v bližini vodnih virov oziroma žil; nevarnejša so tudi mesta, porasla z mahom.
Kovinska varovala na planinskih poteh in feratah delujejo kot strelovod.
Ravna in odprta pobočja so nevarna, ker je na njih človek najvišji del in zato privlači strelo. Počepnite, a ne lezite na tla!
Zaradi močnih zemeljskih električnih tokov, ki nastanejo ob udaru strele, ni varno vedriti v jarkih, zajedah in pod previsi.
Ne uporabljajte nahrbtnikov s kovinskim ogrodjem.
Rana ura, zlata ura: nevihte so pogostejše v popoldanskem času, zato prilagodite trajanje izleta.
Čim prej sestopite z vrhov, grebenov, okovanih gorskih poti, stran od rdečih skal (kovine) … in poiščite zavetje v planinski koči.
Ne zadržujte se v gruči (povečajte razdaljo na vsaj 20 m) in skrajšajte svoj korak.
Če se zatečete v votlino, se sredi nje usedite na nahrbtnik, oddaljen vsaj meter od sten, noge tiščite skupaj in jih objemite z rokami, od zadnje stene bodite oddaljeni vsaj toliko, kot ste visoki, strop pa naj bo vsaj polovico telesne višine nad vašo glavo.
Najbolj varno je na melišču: čepite (noge naj bodo čimbolj skupaj) ali sedite na nahrbtniku.
Izračunajte, koliko je nevihta oddaljena od vas. Če se čas med bliskom in gromom skrajšuje, se nevihta bliža.
Človeka, v katerega je udarila strela, se lahko dotaknemo in mu nudimo pomoč, saj v njem ni več električnega naboja.

Med lepše svetlobne pojave uvrščamo mavrico, glorijo, sončni vzhod in zahod … Če bi rad izvedel več o njih in o njihovem nastanku, preberi knjižico Na vrhu gora, blizu neba. V njej najdeš tudi veliko zanimivih fizikalnih poskusov, ki jih lahko izvedeš doma.

Opis enega od svetlobnih pojavov v prvi vpisni knjigi v Aljaževem stolpu, 1895: